Pannonia

Namen srečanj Pannonia je v razvijanju strokovnih in medčloveških stikov, ki jih združuje podobnost klimatskih, rastiščnih in gozdnogospodarskih danosti znotraj regij (obmurski in podravski pas v Sloveniji, SZ Podonavje na Madžarskem in avstrijskem Gradiščanskem).

PANNONIA

László Nemesszeghy, član DIT gozdarstva in lesarstva Pomurja, je leta 1972 kot redni udeleženec zborovanj madžarskega gozdarskega združenja predlagal vzpostavitev stikov med gradiščansko in madžarsko gozdarsko zvezo.

Prvo posvetovanje PANNONIA '73 je bilo 30 in 31.08.1973 v Sloveniji v Pomurju. Udeležilo se ga je 6 madžarskih in 4 avstrijski strokovnjaki.

Ustanovitveni člani srečanj Pannonia so bili:

Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Pomurja, Podravsko gozdarsko društvo Maribor, ki ga je zastopal dipl. ing. Srečko Doblekar, Burgenländischer Forstverein, Országos Erdészeti Egyesület Budapest, Országos Erdészeti Egyesület Nagykanizsai Helyi Csoportja, Országos Erdészeti Egyesület Szombathelyi Helyi Csoportja.

Namen srečanj Pannonia je v razvijanju strokovnih in medčloveških stikov, ki jih združuje podobnost klimatskih, rastiščnih in gozdnogospodarskih danosti znotraj regij (obmurski in podravski pas v Sloveniji, SZ Podonavje na Madžarskem in avstrijskem Gradiščanskem).

Srečanja trajajo dva dni in se prirejajo vsako leto enkrat.

Vrstni red prirediteljev:

2000, Nagykanizsa, Országos Erdészeti Egyesület Nagykanizsai Helyi Csoportja

2001, Maribor,Podravsko Gozdarsko Društvo

2002, Eisenstadt,:Burgenländischer Forstverein

2003, Szombathely,Országos Erdészeti Egyesület Szombathelyi Helyi Csoportja

2004, Murska Sobota, Društvo inženirjev in iehnikov gozdarstva in lesarstva Pomurja

2005, Eisenstadt, Burgenländischer Forstverein

2006,Ciklus prireditev se ponavlja.

Pannonia 2016 – srečanje je bilo izvedeno v organizaciji PGD.

Spoštovani udeleženci srečanja Pannonia 2016!

Srečanja Pannonia so bila vseskozi velik dogodek za gozdarje treh dežel. Začela so se, ko je Evropo delila še železna zavesa. Danes, ko poteka 44. srečanje, je svet majhen in povezan v eno samo veliko globalno tržnico.

Še posebej nam je v čast, da poteka letošnje srečanje skupaj s 70. obletnico Podravskega gozdarskega društva, ki združuje gozdarje v severovzhodni Sloveniji. Od nekdanjega »Društva inženirjev in tehnikov« gozdarstva do današnjega »Podravskega gozdarskega društva« se je zvrstilo veliko mednarodnih srečanj, katerih nosilci so bili naši predhodniki. Pannonia je med vsemi edinstvena, saj dvomimo, da je tem času, tako dolgo, med temi državami, potekalo kakšno podobno strokovno druženje.

Letošnja Pannonia  sovpada tudi z 80 letnico našega zaslužnega in častnega člana društva, kolega Branka Štamparja, ki je bil eden prvih in najzvestejših udeležencev Pannonie.

Branko Štampar  je zgradil ogromno lepih poti do naših kolegov v sosednih državah.

Danes ste gostje države, ki sodi med evropske države z največjim deležem gozdov. Slovensko gozdarstvo ostaja na poti sonaravnega , multifunkcionalnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki traja in je dokumentirano v gozdnogospodarskih načrtih že od leta 1769 naprej (Flameckovi in Lesseckovi načrti).

Gozdarstvo v Sloveniji je na prelomnici oz na pragu večjih sprememb. S 1. julijem 2016 začne delovati novo podjetje za gospodarjenje z državnimi gozdovi in naslednje leto naj bi se spremenil tudi Zakon o gozdovih.

Letos bi vam radi prikazali naše poti in stranpoti pri delu v veliki zasebni posesti Pohorja in vam predstavili nekaj pohorskih biserov.

Naše druženje je tudi del aktivnosti, ki ga v Sloveniji imenujemo »Teden gozdov«. To je čas, ko slovenska javnost prisluhne gozdarjem.

Letošnje promocijske dejavnosti so v znamenju »Varstva gozdov« z motom »Gozdovi za jutri – ohranimo jih«.

Zahvala na tem mestu gre vsem, ki so gradili dobre sosedske odnose med gozdarji treh držav, vsem, ki so gradili Pannonio -  Pannonio, kot simbol dobrih sosedov.

Zahvala gre županu občine Zreče g. Borisu Podvršniku, družbi Attems, g. Antonu Ofentavšku, GG Maribor, ki so kljub časom suhih krav ponudili roko temu gozdarskemu srečanju.

Vsem udeležencem in prijateljem gozda želim, da tudi v prihodnje ne bi pozabili poti, ki so jih zgradili naši predhodniki in prisrčno dobrodošlico na 44. srečanju Pannonie.

Gozdarji iz Maribora.

Predsednik:                                                                                                   Maribor, junij 2016

Podravskega gozdarskega društva                                     

Vodja:

Zavoda za gozdove OE Maribor

»GOSPODARJENJE V VELIKI ZASEBNI POSESTI IN PROIZVODNA SPOSOBNOST BUKOVIH RASTIŠČ NA POHORJU«

»FOREST MANAGMENT IN A LARGE PRIVAT PROPERTY AT BEECH VEGETATION TYP ON POHORJE«

70 let Podravskega gozdarskega društva

80 let Branko Štampar, ustanovni član Pannonie

Na Rogli od 2. do 3. junija 2016

Program:

2. DAN,

Šmartno na Pohorju (foto: J. Mrakič)

Črno jezero

Črno jezero je ena izmed najpriljubljenejših izletniških točk v vzhodnem delu Pohorja. Voda v jezeru je sicer kristalno čista, vendar se na dnu jezera kopičijo organski odpadki rastlin in živali ter ustvarjajo debelo plast temnega mulja, ki daje jezeru značilno temno barvo.

Širše območje (57 ha) jezera z okoliškimi šotnimi močvirji in smrekovimi gozdovi je izločeno kot rezervat. Ampak le malokateri obiskovalec ve, da je jezero umetna tvorba. Služilo je kot zalogovnik vode, ki so jo uporabljali za plavljenje lesa v dolino.

Vnos listavcev v smrekove monokulture

Površino (0,7 ha) v bližini Črnega jezera je leta 2002 leta močno poškodoval vetrolom.

Vsa lesna masa je bila odstranjena, površina ograjena in zasajena s sadikami listavcev (bukev in gorski javor). A kaj hitro se je pokazalo, da rastišče ni primerno za vnos listavcev, kar so potrdile tudi klimatološke raziskave, ki jih je izvedel Gozdarski inštitut Slovenije iz Ljubljane.

Crno jezero (The Black Lake) is one of the favorite day trip destinations in the eastern part of Pohorje. Despite its name, the water in the lake is crystal clear. It is the organic matter derived from dead plants and animals that accumulates at the bottom of the lake, causing the optical illusion of the water to appear black. Together with the surrounding peat moss swamps and spruce forest (57 ha) the lake is a part of natural reserve. However, it is not widely known that the lake is actually of an artificial origin, established as a water storage reservoir, used for the transport of the wood to the valley.

Introduction of deciduous trees into the spruce monocultures

In 2002, an area of 0,7 ha close to Crno jezero was severely damaged by wind breaks. Upon the removal of the damaged trees, the area was fenced and replanted with decidous (beech and sycamore maple) seedlings. Not long afterwards it became clear that the habitat was not suitable for deciduous trees, which has also been confirmed by climate studies carried out by the Slovenia Forest Institute from Ljubljana.

Črno jezero, (foto: J Mrakič)

Kmečki (prebiralni) gozd, (foto: J. Mrakič)