Pobuda za postavitev spomenika splavarju v Mariboru

1. Uvod (predstavitev društva in povezave z gozdarstvom)
2. Zgodovina pobude za spomenik splavarju v Mariboru
3. Zgodovina  splavarstva in njen vpliv na mesto Maribor
4. Zakaj zdaj, zakaj Maribor
5. Predstavitev lokacij
6. Predstavitev skulpture oz razpisa zanjo
7. Finančna konstrukcija
8. Pobudo podpirajo naslednji posamezniki in institucije

1

Podravsko gozdarsko društvo je društvo, ki deluje na področju naravovarstva in združuje gozdarske strokovnjake, lastnike gozdov in vse druge prijatelje gozda. Ena od njenih nalog je tudi ohranjanje tehnične dediščine in tradicije vezane na gozd in les.

2

V  gozdarskem društvu je že zgodaj zrasla ideja o postavitvi pomnika dravskim splavarjem, ki so bili ponos in gospodarski vsakdan Maribora kar nekaj stoletij. Iniciativa je prišla še s strani našega cenjenega kolega Franca Cafnika (1925 - 2007), zavedena pa je tudi v knjigi Plavljenje lesa in splavarjenje po Dravi, Savinji in Savi iz leta 1986. Nadaljevali smo jo mlajši kolegi, a do resnega premika kljub večim poskusom ni bilo.

Ena izmed pobud poslanih na Mestno občino Maribor:

MOM

                Župan g. F. Kangler

                Zadeva:

1. Ponovna pobuda za postavitev spomenika splavarjem v Mariboru/ na Lentu;
2. Ponovna pobuda za poimenovanje poti: »Splavarska pot« (Obdravska splavarska sprehajalna pot«)

Ad 1

V Podravskem gozdarskem društvu že dolga leta tli želja po postavitvi spomenika splavarjem v Mariboru, na delu, ki je po splavarjih tudi dobilo ime – na Lentu. Z njim bi zabeležili gospodarsko dejavnost, ki je 800 let spremljala mesto Maribor in mu dala tudi neizbrisen pečat. Obenem se čutimo dolžni in poklicani, da se zahvalimo tisočem pohorskim in kobanskim fantom, ki so opravljali to težko delo in bistveno prispevali k življenju in razvoju mesta Maribor.

Aprila leta 2001 smo Vam poslali pobudo z idejno zasbovo za postavitev spomenika na lokacijah parc. 2181/10 ali parc. 2187/1 v k.o. MB – Grad. Iskali smo tudi druge lokacije ob Dravi, ker gornji dve nista bili sprejeti.

Spomenik bi bil na podstavku z likom ali simboliko splavarja (javni natečaj) visokim do 220 cm.

Ad 2

Maja, leta 2003 smo na Vaš naslov poslali tudi pobudo za poimenovanje poti ob Dravi od studenške brvi do Mariborskega otoka »Obdravska splavarska sprehajalna pot« ali kratko »Splavarska pot«.

Septembra istega leta je bila pobuda zavrnjena, ker ne izpolnjuje pogojev za poimenovanje po Zakonu o imenovanju in evid. naselij, ulic in stavb.

Danes se naše želje niso spremenile in v zahvalo vsem, ki so se trudili za to obeležje, pričakujemo nov korak.

Hvala!

3

Po bližnji reki Dravi je včasih potekal živahen rečni promet z lesom, ki so ga splavarili vse tja do Ogrske. Najstarejši pisani vir o dravskem splavarstvu je listina iz ok. 1280, s katero je vitez Oton iz Velikovca daroval vetrinjskemu samostanu mitnino od praznih vinskih sodov, ki so jih vozili po Dravi.

V 15. in 16. st. so s splavi prevažali trgovsko blago iz nemških in italijanskih dežel po Dravi prek Ptuja v Ogrsko. Leta 1847 je plulo po Dravi 1.100 – 1.200 splavov. Poleg lesa so prevažali tudi steklene, železarske in svinčene izdelke, pozneje tudi sadje. Dravsko splavarstvo je zaradi cenenega prevoza živelo dalje kljub zgrajenim želežniškim progam; v tridesetih letih 20. st. je doseglo največji obseg. Okrog 1934 je plulo mimo Maribora in Ptuja  letno do 2.000 splavov, po tem letu je promet upadel. Leta 1938 je plulo po Dravi 1.245 splavov s 73.954 m3 lesa. 1939 leta je odplulo iz Maribora le še 757 splavov. Glavni pristani za splave za na Dravi so bili:  Dravograd, Brezno, Ožbolt, Vuzenica, Maribor, Ptuj, Ormož. Po 2. svetovni vojni so splavarjenje opustili zaradi uvajanja hidroelektrarn na Dravi ter železniških povezav. Zdaj je splavarjenje pomembno za razvoj turizma v Dravski dolini. Novodobni flosarji vas po starih običajih popeljejo na nepozabno doživetje.

4

Splavarjenje je bilo več stoletij tesno povezano z gozdom in povirjem Drave. Krojilo je usodo podeželja v hribovski krajini levo in desno od reke. Krojilo je podobo mesta Maribor. Ustvarilo je najstarejši in najbolj »mariborski« del mesta, kjer se je po pristanišču splavov ustalilo ime Lent ali Pristan.,

Maribor je bil obvezna postaja vseh šajk in splavov na poti proti Osijeku in Beogradu, so se, saj so se tu splavarji oskrbeli s hrano, pijačo in še s čim drugim. Mesto, njeno jedro je stoletja živelo s splavarji, pohorsko-kozjaškimi kmeti, z lesom, ki se je tukaj ustavljal.

Maribor si nedvomno zasluži pomnik splavarjenju oz splavarju saj je to poglavitna dejavnost, ki je oblikovala njegovo staro in osnovno jedro.

Leta 2017  bo Maribor gostil splavarje iz vse Evrope. A ne bi bil to dober trenutek, da se Maribor oddolži spominu na dejavnost in ljudi, ki so to mesto stoletja soustvarjali.

Splavi v mariborskem Pristanu, kjer je dobro viden pomol, kjer je nekoč stala gostilna, imenovana mariborske Benetke

5

Lokacije postavitve spomenika

6

Predstavitev skulpture

Viri:

Rok Vindiš, Mladi za napredek Maribora 2010, Splavarjenje na reki Dravi nekoč in danes, raziskovalna naloga

Ivan Juvan, Plavljenje lesa in splavarjenje po Dravi, Savinji in Savi, Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov Maribor, 1986